Magazin 18. 10. 2026 11.00 V grobnici odkrili staroegipčanski sir, v Luksorju 300 kipov: kaj vse še skriva Egipt?Stari Egipt je velika uganka, ki še danes buri domišljijo ljudi po vsem svetu. A za številnimi ...

Šta se dogodilo?

Stari Egipt je velika uganka, ki še danes buri domišljijo ljudi po vsem svetu. A za številnimi skrivnostmi se skrivajo odgovori, ki jih znanost odkriva postopoma, tudi s pomočjo novih raziskovalnih metod. Tarek Tawfik, eden vodilnih egiptologov in nekdanji vodja projekta Velikega egipčanskega muzeja, je prepričan, da je resnična zgodba starega Egipta še bolj fascinantna od številnih teorij, ki krožijo. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj nove arheološke raziskave razkrivajo o življenju starih Egipčanov, zakaj piramid niso zgradili Nezemljani in ali bi morali vse staroegipčanske artefakte iz svetovnih muzejev vrniti v njihovo domovino.

Tarek Tawfik je eden vidnejših sodobnih egiptologov, arheologov in strokovnjakov za muzeologijo, ki pomembno prispeva k raziskovanju, ohranjanju in predstavljanju staroegipčanske dediščine. Velja za enega pomembnejših strokovnjakov, ki skrbijo, da zakladi ene najstarejših civilizacij sveta ohranjajo svoje mesto tudi v sodobnem svetu. Posebno pozornost namenja temu, kako bogato dediščino starega Egipta približati sodobnemu občinstvu ter jo ohraniti za prihodnje generacije.

Med letoma 2014 in 2019 je bil generalni direktor projekta Velikega egipčanskega muzeja v Gizi, enega najpomembnejših kulturnih projektov v Egiptu. Muzej se je po dveh desetletjih uradno odprl novembra lani. Razprostira se na 470.000 kvadratnih metrih površine. Je dvakrat večji od znamenitega pariškega muzeja Louvre in newyorškega Metropolitanskega muzeja ter dvainpolkrat večji od Britanskega muzeja v Londonu. V njem je razstavljenih več kot 100.000 eksponatov, ki pričajo o sedmih tisočletjih egipčanske zgodovine. Prvič je na enem mestu na ogled tudi zbirka približno 5000 predmetov iz Tutankamonove grobnice.

Danes je Tawfik profesor egiptologije na Univerzi v Kairu, sodeluje pri arheoloških izkopavanjih v Sakari, leta 2023 pa je bil izvoljen za predsednika Mednarodnega združenja egiptologov. Z vrhunskim strokovnjakom na področju starega Egipta smo se pogovarjali med njegovim nedavnim obiskom v Ljubljani, kjer se je udeležil mednarodnega strokovnega kolokvija SloveNile V Colloquium. Kolokvij je organizirala Slovensko-egiptovska platforma za dediščinsko znanost SloveNile v sodelovanju s članicami Univerze v Ljubljani, Univerzo na Primorskem, slovenskimi muzeji in dediščinskimi ustanovami ter mednarodnimi partnerji.

Profesor Tawfik, katero odkritje ali artefakt vas po desetletjih ukvarjanja z egiptologijo še vedno najbolj fascinira?

Bolj ko se poglabljam v egiptologijo, bolj cenim stvari, ki niso tako očitne. Pri tem mislim na to, da s pomočjo sodelovanja z drugimi znanstveniki zdaj pridobivamo dragocene podatke o podrobnostih iz življenja starih Egipčanov. To pomeni, da lahko na podlagi analize usedlin ali sledi v posodi, ki na prvi pogled ni videti prav nič posebnega, pridobimo natančne podatke o tem, kaj je človek jedel, kakšna žita so takrat uporabljali ali kakšno vino je v tistem času prihajalo v Egipt. Gre torej za dragocene informacije, ki jih pridobimo iz nečesa, kar se na prvi pogled ne zdi tako zanimivo. Mislim, da to zdaj predstavlja dodano vrednost k fascinaciji nad starim Egiptom – poleg vsega blišča kipov in pozlačenih predmetov, ki sicer prevladujejo v naši predstavi o starem Egiptu. Zdaj imamo na voljo tudi bogate dodatne informacije o načinu življenja ljudi, ki so živeli pred tisočletji. To je nekaj posebnega in nekaj, česar ne najdete nikjer drugje kot v Egiptu.

• Država: Slovenija
• Rubrika: Crna hronika
• Izvor informacije: 24UR Črna kronika
• Vrijeme objave: 18.10.2026. 12:26