Slovenija Slovenija'Sovjetski vojak, ki je meril vame, ni pritisnil na sprožilec in zato sem tukaj'

Šta se dogodilo?

Osnovno politično zavest je razvil pri sedmih letih. Njegov oče je bil, kot pravi, zaveden antinacist ter antikomunist, ki je verjel v zahodni sistem. Dneve je preživel ob tranzistorju, kjer poslušal poročila z zahoda. Oče ga je vpisal v šolo, kjer so poučevali tudi angleški jezika, a je bila ta zaprta. "To je bila moja prva izkušnja s komunizmom," pravi Geza Jeszenszky, ki se je pri 15 letih leta 1956 udeležil madžarske revolucije.

"Odraščal sem v stalinistični diktaturi, vedoč, da so bili nekateri moji daljni sorodniki deportirani iz Budimpešte. Res smo se bali, da se bo to zgodilo tudi nam. Zato sem bil leta 1956, pri 15 letih, zelo vesel, da sem lahko dobil priložnost, da izrazim svoje nasprotovanje skozi te demonstracije," pripoveduje Geza Jeszenszky, 85-letni zgodovinar in nekdanji madžarski zunanji minister, s katerim smo govorili ob dogodku, ki so ga priredili v Parku vojaške zgodovine Pivka ob 70. obletnici madžarske vstaje.

Po zaključku 'tranizicijskega obdobja' takoj po drugi svetovni vojni, je madžarska komunistična partija do leta 1948 prevzela popolno oblast. Na njenem čelu je bil Mátyás Rákosi, ki si je po Stalinovi smrti nekaj časa moč delil z reformističnim voditeljem Imrejem Nagyjem. Rákosijevo vladavino je zaznamovala represija pod taktirko tajne policije AVH. Veljala sta stroga cenzura ter omejevanje verskih svoboščin.

Madžarska, ki je vse do leta 1944, v času režima admirala Miklosa Horthyja, vojevala na strani sil osi in sodelovala pri okupaciji sovjetskih ozemelj, se je pod škornjem Moskve v povojnih letih znašla v neugodnem položaju. Madžarsko kmetijsko in industrijsko blago se je stekalo v Sovjetsko zvezo, kar je povzročilo hudo revščino v državi, pomanjkanje goriva in strm padec življenjskega standarda.

To je budilo številna nezadovoljstva med ljudstvom, hkrati pa je Madžare k uporu spodbudilo dogajanje v Moskvi, kjer je po smrti Stalina zavejal nov veter. T.i. Skrivni govor Nikite Hruščova iz leta 1956, v katerem je obsodil Stalinov režim, je po vsej Vzhodni Evropi vzbudil velika pričakovanja glede politične liberalizacije, ki so jih dodatno okrepili protikomunistični protesti na Poljskem.

Kombinacija omenjenih dejavnikov je privedla do odkritega prikaza nezadovoljstva 23. oktobra 1956, ko so študenti v Budimpešti na mirnih demonstracijah objavili 16 zahtev za reforme, nacionalno suverenost in odstranitev stalinističnih simbolov. Demonstracije so se hitro okrepile, udeležilo se jih je več deset tisoč ljudi. Ko je tajna policija streljala v množico in so protestniki podrli Stalinov kip, so protesti prerasli v obrožen upor.

• Država: Slovenija
• Rubrika: Crna hronika
• Izvor informacije: 24UR Črna kronika
• Vrijeme objave: 18.10.2026. 13:21